Emmanuelle

Leta 1967, prav ob zori seksualne revolucije, se je na francoske knjižne police potihem priplazila knjiga, ki je na oddelkih z erotično literaturo postrojila v vrsto generacijo dvajset- in tridesetletnikov. Erotičnemu romanu s preprostim naslovom Emmanuel/e je posebno draž dajalo dejstvo, da ga je napisala ženska. Še več, Emmanuelle Arsan s pravim imenom Marayat Andriane (roj. 1932 v Bangkoku), anonimna pisateljica, občasna scenaristka in soigralka Steva McQueena v epskem vojnem spektaklu Topnjača Sond Peebles, naj bi v romanu popisala svojo lastno seksualno izkušnjo, popotovanje onkraj zapovedanih meja telesnega užitka in mesenega spoznanja. Senzualno zgodbo o spolno neizživeti ženi francoskega diplomata, ki se v eksotičnem okolju Tajske nauči uživanja v prelestih razvrata, je leta 1974 v svetovno uspešnico povzdignila ekranizacija Justa Jaeckina. Film Emmanuelle, v katerem je debitirala nizozemska misica Sylvia Kristel, je eksplodiral v kult evropske sofisticirane erotične produkcije. Jaeckina tako kot Arsanovo ni zanimal seks kot žanr ampakseks kot trend. Da pa bi seks postal trend, so mu morali nadeti glamurozno opravo. Emmanuelle je postala sinonim za žensko, ki jo zveza s stalnim partnerjem ne omejuje pri raziskovanju meja spolne ekstaze, svečenica svobodne ljubezni in promiskuitetni simbol poželenja. In ostala simbol ženske, ki v spolnih radostih ne želi uživati tako, kot uživajo moški, ampak tako, kot zna uživati ženska, ko moški umaknejo svoj pogled. (Opis na platnicah)